»Na strani ponudbe strokovnjakinj bi rekla, da obstaja kultura prepričanja in nekaterih vrednot o tem, kako zelo moraš biti usposobljena, preden se odločiš svoja stališča in mnenja deliti z javnostjo, na drugi strani, torej na strani povpraševanja, pa bi rekla, da gre predvsem za predsodke, tesne roke, tudi pomanjkanje žensk na položajih moči in omejena omrežja producentov in producentk, ki praviloma odločajo oziroma vabijo goste in gostje v studie.«
»Ko sem začela zelo dejavno opozarjati na sestave določenih komentatorskih krogov, slovensko specifično razumevanje uravnoteženosti, ker preprosto poslušamo in gledamo pretežno bele moške, sem naletela na zelo velik odpor ljudi, za katere sem bila prepričana, da so zelo liberalni v teh stališčih, to pomeni, da smo tudi kot gledalke in gledalci razmeroma nezahtevni.«
»Ko novinarji in novinarke iščemo sogovornike, poskušamo dobiti tistega, ki je najvišje na hierarhični lestvici. Moje izkušnje so tudi takšne, da je veliko več truda in prepričevanja potrebnega, ko povabimo ženske pred mikrofon, to ima tudi kakšne globlje družbene, zgodovinske razloge, ker smo bile ženske bolj potisnjene v to neko vlogo iz ozadja, tudi presoja se nas ostreje.«
»Ugotavljamo, da se v okoljih, ki so bistveno bolj tradicionalna, ženske tudi osebno manj odločajo za izpostavljanje javnosti, na drugi strani pa lahko povemo tudi, da imajo ženske bolj omejeno omrežje podpore kot take, in sicer v medijskih ujmah in nevihtah, ki pogosto sledijo kontroverznim stališčem, izraženim v javnosti, imajo ženske redkeje ponujeno solidarno podporo svojih kolegic kot pa moški.«
»V mislih nimam samo žensk in moških, temveč mislim tudi na vse preostale, reciva temu intersekcijske identitete, kot so starost, rasa in etnični izvor, jezikovne skupine, invalidnost, ekonomski položaj in tako naprej.«
»Razbiti moramo 'naravni' tok, ki je nastal verjetno tudi zaradi številnih spolnih stereotipov o tem, kaj naj delajo moški in kaj naj delajo ženske ali zakaj so na svetu moški in zakaj so na svetu ženske.«
